Radenska in pritisk: umetnost uravnoteževanja notranjega in zunanjega pritiska
Ali ste se kdaj vprašali, kako bi izgledal pritisk, če bi ga lahko držali v roki? Ko razmišljam o pritisku oz. stresu, ki ga doživljamo v življenju, mi vedno pride na misel steklenica Radenske. Namreč vsakič, ko v roke primem steklenico Radenske, se spomnim na tisti droben trenutek tik preden jo odprem.
Sssssssssssss… .
Radenska, z drobnimi mehurčki, ki poskakujejo v njeni notranjosti, je odlična metafora za pritisk, ki ga občutimo v življenju. Ti mehurčki predstavljajo našo notranjo dinamiko – mešanico zunanjega in notranjega pritiska, ki se prepletata in vplivata na naše psiho-fizično stanje. Tako kot plini, ki so ujeti v steklenici in čakajo, da jih sprostimo, tudi mi vsakdanje čutimo pritisk iz zunanjih dejavnikov – službe, družine, družbe, … . Poleg tega pa smo sami sebi navadno največji kritiki, in notranji pritisk, ki si ga nalagamo sami, lahko slej ko prej postane neobvladljiv – to se nam navadno pokaže v obliki psihičnih in/ali fizičnih simptomov v obliki ponavljajočih se bolečin in stanj.
Zunanji pritisk: družbeni mehurčki in stres
Ko odprem steklenico Radenske, mehurčki takoj skočijo proti površju. Ti mehurčki so kot zunanji pritiski, ki jih doživljam vsak dan. Zunanje sile, kot so pričakovanja drugih, družbeni standardi in službene ali družinske obveznosti, ves čas naraščajo in nas potiskajo v smeri, ki morda ni vedno v skladu z našimi notranjimi željami in potrebami.
Spomnim se obdobja v preteklosti, ko sem bil pod izjemnimi pritiski v službi. Roki so se kopičili, novim projektom kar ni bilo konca, kljub temu, da tekočih še nisem uspela zaključiti, pričakovanja nadrejenih so bila (pre)visoka, in zdi se mi, da se nihče ni zares zavedal pod kakšnim pritiskom smo konstantno. No, vsaj jaz se nisem, saj je bil tempo iz dneva v dan in iz tedna v teden isti. Ta zunanji pritisk me je torej stalno spremljal, kot mehurčki v Radenski, ki hočeš-nočeš vedno izplavajo na površje.
Vsako jutro sem se zbudila s težkim občutkom v prsih, slaba volja me je preplavila že ob misli na vse naloge, ki so me čakale. Nisem se veselila novega dne. Moja jutra tako niso bila prijetna in žal sem s svojo energijo vplivala tudi na jutra svojih najbližjih. Sedaj vem, da sem pogosto sedela za računalnikom s stisnjenimi čeljustmi in napetimi rameni, medtem ko sem hitela od ene naloge k drugi, brez pravega odmora. Ob koncu dneva sem se počutila brez energije in z bolečino v ledvenem delu hrbta in vratu. Le kako bi lahko bilo drugače?
Ko sem končno prepoznala ta pritisk, sem začela uvajati spremembe. Počasi sem začela čutiti olajšanje, kot bi odprla steklenico Radenske in dovolila mehurčkom, da končno izplavajo na površje. Naučila sem se, da je ključ v tem, kako se odzivam na te zunanje pritiske.
Notranji pritisk: lastni plini in pomanjkanje energije
Zunanji pritiski so le del zgodbe. Pogosto namreč največji pritisk prihaja od znotraj. Naša notranja pričakovanja, strahovi in negotovosti so kot plini, ujeti v steklenici Radenske, ki čakajo, da se sprostijo. Tako si pogosto, vede ali nevede, sami nalagamo pritiske, ki niti niso nujno potrebni. Zakaj? Ker ne znamo, ne zmoremo ali nočemo drugače. Ker nam je tak način delovanja domač, saj smo se tega naučili že davno v preteklosti in je del nas. Ker vemo, da ni v redu in da bi bilo potrebno nekaj spremeniti, a ne vemo kako. Ni volje, ni energije, ni časa, ni motivacije ali jasnosti, kje sploh začeti.
V preteklosti sem se nevede obremenjevala z mislijo, da moram vedno dati od sebe maksimum, da ne smem delati napak, da moram igrati igro »I can do anything«. Priznati, da nekaj (še) ne znam narediti, da nečesa ne vem ali da enostavno nimam dovolj časa in energije – kje pa … le kaj si bodo potem drugi mislili o meni? Znano? Ta notranji pritisk je bil kot plin v steklenici, ki ga ni mogoče videti, a je bil ves čas prisoten. Sedaj razumem, da biti prijazen do sebe in si dovoliti sprostiti notranji pritisk ni nekaj samoumevnega, ampak zavestno vedenje, ki ga je potrebno prakticirati vsak dan znova. Tako kot sedaj z občutkom odprem nekaj tako enostavnega, kot je steklenica Radenske, tako sedaj tudi postopno, počasi in z občutkom sproščam svoje notranje pritiske. To je postalo del moje vsakodnevne prakse in moja sprememba.
V preteklosti sem se nevede obremenjevala z mislijo, da moram vedno dati od sebe maksimum, da ne smem delati napak, da moram igrati igro »I can do anything«. Priznati, da nekaj (še) ne znam narediti, da nečesa ne vem ali da enostavno nimam dovolj časa in energije – kje pa ... le kaj si bodo potem drugi mislili o meni?
Uravnoteženje pritiskov: umetnost dvigovanja čustvene zrelosti
- korak: Poveži se s telesom
Sprejemanje, da pritiski znotraj mene obstajajo, je zame pomenilo pomembno spoznanje, saj sem dojela, da jih ne morem popolnoma izbrisati ali jih še naprej ignorirati, lahko pa se naučim, kako jih sproščati na postopen način. Vzeti si čas resnično zase je ena od stvari, ki meni nikoli ni predstavljala prioriteto. Seveda sem takrat mislila ravno nasprotno, saj sem bila sveto prepričana, da delam vse prav. Saj sem redno hodila na »ženski« vikend s prijateljicami, koncerte, dopust, kavice, brala, poslušala aktualne podcaste, si zvečer vzela čas za svojo najljubšo Netflix serijo, šla na tečaj zumbe ali sprehod s prijateljico, kjer sem potarnala in povedala kaj vse mi je šlo na živce tisti teden ali pa enostavno vse poslala v k**** … ampak!!! Uh, šele sedaj razumem, kako daleč od svoje resnice sem se nahajala. Moj korak v drugo smer in v mojo spremembo se je začel, ko sem se začela povezovati s svojimi občutki, s svojim telesom, s svojim razmišljanjem, ko sem začela delati nekaj na povsem drugačen način. Namesto, da bi preko vseh zgoraj naštetih načinov bežala od sebe, sem se začela spoznavati – ulegla sem se na blazino, se postavila na 1. mesto in se začela preko somatskih izkustvenih vaj spoznavati. Spoznala sem, da način, kako naredim določen gib med vajo, zrcali tudi način, kako živim svoje življenje.
- korak: Spoznaj sebe in svoje delovanje.
Ko si vzameš čas zase in se začneš povezovati s svojim telesom, lahko začneš raziskovati globlje.
- Kaj potrebujem in kaj ne?
- Kje so moji notranji in zunanji pritiski?
- Kdaj imam občutek, da sem preobremenjen/a, in zakaj?
Spoznanja pomagajo razumeti, zakaj delujemo tako, kot delujemo, in kaj nas dejansko obremenjuje. Ko si priznamo te notranje pritiske in jih sprejmemo, lahko začnemo lažje uravnotežiti zahteve iz okolice z našimi potrebami in željami. Ravno to prepoznavanje zunanjih pritiskov in priznavanje ter s tem tudi sprejemanje svojih notranjih pritiskov mi pomaga razumeti, kaj me resnično obremenjuje in kaj me na drugi strani radosti.
Na primer, spomnim se situacije, ko sem se pripravljala na pomembno predstavitev. Ves čas sem občutila pritisk, da mora biti res top. Uro pred predstavitvijo sem čutila kepo v želodcu, fizično napetost in “kaj mi je bilo tega treba”. Ko sem se ustavila in si priznala, da je moj notranji pritisk posledica lastnih (pre)visokih pričakovanj, sem globoko zadihala, premislila o svojih dejanskih ciljih in si dovolila sprejeti možnost, da popolnost ni edini cilj. Ta trenutek zavedanja mi je pomagal sprostiti napetost in se osredotočiti na sporočilo, ki sem ga želela deliti, namesto na strah pred napakami.
Spoznala sem, da način, kako naredim določen gib med vajo, zrcali tudi način, kako živim svoje življenje.
Pomen časa in kako lahko somatske vaje pomagajo pri spremembi in boljšem počutju?
Poleg rednega izvajanja somatskih vaj ter odprtosti do spoznanj iz svojega uma in telesa, je izrednega pomena tudi komponenta časa. Čas, ki večini uhaja med prsti na rokah. V modernih časih, ko smo vsi podvrženi hitremu tempu, instant rešitvam in bližnjicam, ki obljubljajo hitre, učinkovite in lahke rešitve, se je težko upreti skušnjavam, da za resnične spremembe v življenju potrebujemo tudi čas. »Nimam časa« je postal prepogost izgovor, da ne naredimo tistega, kar bi bilo potrebno. Namesto tega raje izgubljamo čas s stvarmi, ki nam v resnici sploh niso pomembne (nakupovanje, socialna omrežja, virtualne igre, TV), saj ne opazimo več razlike med pomembnim in nepomembnim. Bližnjice žal ne obstajajo, saj čas na koncu pokaže svoj pravi obraz. Primerna časovna komponenta, želja po novem znanju in spremembah ter primerno vložen trud bodo prinesli nova dognanja, odpravo bolečin in predvsem drugačno, učinkovitejšo pot.
Osnovni namen somatskih vaj je namreč izboljšanje nadzora nad razmerjem porabljene energije in opravljenim gibom z uporabo zavestnega dela uma. Učenje omogoča razumevanje in pomembnost entropije, reda in učinkovitosti v življenju. Preko zavestnega izvajanja vaj iščemo najlažjo in najbolj učinkovito pot do izvedbe giba ter s tem spremenimo razmerje med uporabo časa in energije v primerno smer. Izvedba gibov postane lahkotnejša, energijsko bolj učinkovita, z boljšim nadzorom ter brez bolečin.
Tudi sama sem postopno začela razumeti, da imam možnost izbire ter da lahko izboljšam nadzor nad razmerjem porabljene energije in opravljenim gibom. Dodatno se preko izvajanja vaj spoznavam, se bolje zavedam svojega načina življenja in svojega okolja ter njegovega vpliva na mene. Predvsem pa sem ugotovila, da lahko spremenim zavedanje lastnega življenja ter da obstaja tudi druga, bolj učinkovita in predvsem drugačna perspektiva, s katere lahko začnem gledati na svoje vsakodnevne izzive.
Za konec: odpiranje steklenice življenja
Tako kot odpiramo steklenico Radenske, da uživamo v svežih in osvežujočih mehurčkih, se vsak dan sproti lahko učimo odpirati tudi svojo notranjo steklenico pritiskov. Strah pred sprostitvijo bo začel postopno izginjati z željo po biti bolje, bolj izpolnjeno in srečnejše.
Z vsakim globokim vdihom in dokončnim izdihom, z vsakim trenutkom, ko si dovolimo biti prijazni do sebe in drugih, z vsakim trenutkom, ko si damo prednost, postopoma odpremo svojo steklenico in pustimo, da mehurčki pritiska izplavajo na površje. Tako postanemo boljši, močnejši in bolj uravnoteženi posamezniki, ki s svojo spremembo ne spreminjamo le lastnega življenja temveč vplivamo tudi na svoje najljubše osebe.
In veste kaj je najbolj zanimivo? Tekom pisanja tega zapisa sem ugotovila, da sedaj, ko že bistveno bolje uravnotežujem te pritiske, namesto Radenske, polne mehurčkov, raje pijem navadno vodo 🙂
Izkušnja ene izmed udeleženk:
Živjo, ufff. Veliko je za napisati pa še ne vem kako bi napisala. Veliko sem se naučila - predvsem o sebi in o svojem tempu vsakdana, ko kar bezljam naokoli. Predvsem sem si odprla oči, da moram začeti biti bolj potrpežljiva s seboj kar mi je še vedno ful težko. Ampak ok – počasi, kot si rekla. Bolje razumem kako pomembni so občutki in kako jih sploh zaznavam v telesu. Me pa vaje umirijo... po vajah tudi bolje spim. Anja Š.
5 načinov, kako somatika podpira živčni sistem
Somatika, regulacija živčnega sistema in vagusni živec V zadnjih letih se vse pogosteje srečujemo z izrazi, kot so somatika, regulacija živčnega sistema in ...
Vici o PMS-ju in tečnih ženskah so naredili veliko škode!
Vici o PMS-ju in tečnih ženskah so naredili veliko škode! Vloga počitka pri menstrualnem ciklu



